Würzburg in Schweinfurt pošiljata svetlobni signal proti smrtni kazni!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Würzburg sodeluje pri svetovnem dnevu akcije "Mesta za življenje" in osvetljuje trdnjavo Marienberg proti smrtni kazni.

Würzburg beteiligt sich am globalen Aktionstag „Städte für das Leben“ und beleuchtet die Festung Marienberg gegen die Todesstrafe.
Würzburg sodeluje pri svetovnem dnevu akcije "Mesta za življenje" in osvetljuje trdnjavo Marienberg proti smrtni kazni.

Würzburg in Schweinfurt pošiljata svetlobni signal proti smrtni kazni!

Prihodnjo nedeljo, 30. novembra 2025, bodo pomembne znamenitosti zasijale v svetlih barvah v številnih mestih po svetu. Pod geslom »Mesta za življenje – mesta proti smrtni kazni« dajeta mesti Würzburg in Schweinfurt izjemen zgled za odpravo smrtne kazni. V Würzburgu je trdnjava Marienberg osvetljena z živo zeleno barvo, medtem ko je mestna hiša v Schweinfurtu osvetljena z modro barvo. Namen tega nujnega ukrepa je ozaveščanje javnosti o globalnih kršitvah človekovih pravic in boj za odpravo smrtne kazni, kot poroča radiogong.com.

Dan akcije je več kot le čudovit svetlobni spektakel – spominja se na zgodovinski trenutek 30. novembra 1786, ko je Veliko vojvodstvo Toskana kot prva država na svetu odpravila smrtno kazen. Nujen poziv k razmišljanju ne samo o preteklosti, ampak tudi o trenutnih razmerah, ki prevladujejo v mnogih državah.

Stalni problem s smrtno kaznijo

Po podatkih Amnesty International ima trenutno 55 držav še vedno v svojih zakonih smrtno kazen, vključno z državami, kot so ZDA, Kitajska in Nigerija. Lani je bilo po vsem svetu dokumentiranih več kot 1500 usmrtitev, kar je največ po letu 2015. Razmere so še posebej zaskrbljujoče na Kitajskem, kjer natančno število usmrtitev ostaja nejasno, saj velja za državno skrivnost. Vendar pa ocene kažejo, da na tisoče usmrtitev ostaja neobjavljenih. Na drugi strani je imel Iran največ uradnih usmrtitev z 978 registriranimi imeni, sledita mu Savdska Arabija in Irak s 345 oziroma 63 primeri. Te zastrašujoče številke poudarjajo nenehni problem smrtne kazni, ki se po amnesty.at v mnogih državah še vedno obravnava kot legitimna.

Skupaj so bile leta 2024 usmrtitve dokumentirane v 15 državah, medtem ko je bilo zabeleženih več kot 630 nezakonitih usmrtitev pri kaznivih dejanjih, povezanih z mamili. Predvsem Iran in Savdska Arabija kažeta zaskrbljujočo statistiko. Javne usmrtitve so bile zabeležene tudi v državah, kot je Afganistan, kar sproža vprašanja o človekovih pravicah.

Pogled v prihodnost

Čeprav so številke zaskrbljujoče, obstajajo tudi upanja za spremembe. V več državah bi lahko smrtne kazni spremenili v zaporne kazni ali pomilostitve. Kljub temu boj proti smrtni kazni ostaja velik izziv, ki zahteva vedno več pozornosti z ukrepi, kot sta tista v Würzburgu in Schweinfurtu.

Dan akcije torej ni le praznik luči, ampak pomemben korak v zavezanosti človekovim pravicam. Na vseh nas je, da zavzamemo stališče in razmislimo, kako lahko prispevamo k bolj humani družbi.