Tradicionalno kmetijstvo: Ohranjanje habitatov v Oberallgäu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ugotovite, kako Združenje za ohranjanje krajine Oberallgäu spodbuja tradicionalno kmetijstvo in z vrstami bogate habitate na Imbergerjevem rogu.

Erfahren Sie, wie der Landschaftspflegeverband Oberallgäu traditionelle Landwirtschaft und artenreiche Lebensräume am Imberger Horn fördert.
Ugotovite, kako Združenje za ohranjanje krajine Oberallgäu spodbuja tradicionalno kmetijstvo in z vrstami bogate habitate na Imbergerjevem rogu.

Tradicionalno kmetijstvo: Ohranjanje habitatov v Oberallgäu!

Pomen tradicionalnega kmetijstva za biotsko raznovrstnost v regiji Oberallgäu je bil v središču vznemirljive ekskurzije Združenja za ohranjanje krajine Oberallgäu-Kempten. V. (LPV), ki je pred kratkim pritegnila okrog 20 interesentov. Udeleženci so pridobili dragocen vpogled v raznolikost habitatov okoli Imbergerjevega roga, vključno z razpršenimi travniki, gorskimi pašniki in senožeti. Kathrin Schratt, strokovnjakinja iz LPV, je pojasnila, da je za ohranitev teh dragocenih pašnikov nujno človeško delovanje, saj bi brez tradicionalnega kmetijstva te površine prerasel gozd. Kmetijska raba je dosegla svoj višek v 19. stoletju, zato je ohranjanje teh tradicionalno uporabljanih travnikov in pašnikov izjemnega pomena za biotsko raznovrstnost.

Vrhunec ekskurzije je bil obisk Strausbergmoosa, ki velja za elitno barje Bavarskih Alp in kjer od leta 2012 potekajo obsežni ukrepi za renaturacijo. Tam izvedeni ukrepi, kot sta dvig Löwenbacha in ustvarjanje biotopskih mrež, so namenjeni predvsem stabilizaciji vodne bilance. LPV v tej regiji skrbi za 4,5 hektarja dragocenih travnikov, sosednje površine pa urejajo lokalni kmetje.

Renaturacija in biodiverziteta

Pašniki Strausbergsattel zagotavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, vključno z impresivno arniko in bodiko ter sramežljivim ruševcem. Od leta 2024 namerava LPV oblikovati koridorje in ohraniti odprtih 1,1 ha revnih pašnikov. Poleg tega se je v dolini Retterschwanger začel projekt ponovne aktivacije nekdanjega gorskega senožeti. Gre za odstranitev dreves, postavitev inovativne žičnice za pobiranje sena in uporabo koz za boj proti robidnicam. Temelji košnje s sodobnimi stroji in ročnim delom, prve rastlinske vrste pa se že vračajo.

Ohranjanje takšnih senožet ni pomembno le iz naravovarstvenih razlogov, ampak je možno tudi s podporo kmetov. Zaprosijo lahko za sredstva za vzdrževanje rastlinsko-živalsko-habitatnih senožeti (FFH senožeti), ki z ekstenzivnim upravljanjem in sonaravno oskrbo predstavljajo pomemben habitat za divje čebele, metulje in druge živalske vrste. Te smernice so zasidrane v zahtevah EU za Direktivo o favni, flori in habitatih in so bile okrepljene z zveznim zakonom o ohranjanju narave.

Izzivi in ​​perspektive

Kljub temu se kmetje soočajo z izzivi. Povečano povpraševanje po intenzivnih oblikah kmetovanja, kot je proizvodnja silaže ali uporaba digestata iz bioplinarn, povzroča spremembo kmetijskih praks. Te spremembe lahko škodijo vzdrževanju dragocenih senožetnih travnikov, ki so pogosto le minimalno pognojeni in pokošeni dvakrat letno. Kljub razpravam o donosnosti je družbena in ekološka vrednost teh travnikov za regijo nesporna.

Ekskurzijo je zaokrožil obisk Sennalpe Mitterhaus, kjer Benedikt Besler gospodari z okoli 50 mladimi govedi in prideluje slasten sir. To še enkrat dokazuje, kako pomembno je gospodarjenje z Alpami, ki ne le ohranja živo pokrajino, temveč zagotavlja tudi kakovostne izdelke in ohranjanje naše narave.

Društvo za varstvo krajine ponuja celovite informacije in podporo vsem, ki jih zanimata skrb in pomen senožet ter njihov prispevek k biotski raznovrstnosti v svoji regiji. Ohranjanje teh habitatov ni samo naloga kmetov, ampak celotne družbe.