ESA ustvarila umetni sončni mrk: neverjetne slike korone!

ESA ustvarila umetni sončni mrk: neverjetne slike korone!

16. junija 2025 je par satelitov ESA Proba-3 ustvaril spektakularen umetni sončni mrk v vesolju. Ta vznemirljiva misija ne bi mogla le omogočiti vpogleda v skrivnosti našega Sonca, ampak tudi pomemben vpogled v vesoljsko vreme, ki lahko pomembno vpliva na našo tehnologijo. Kot je Frankenpost so bile objavljene prve slike sončne korone. To zunanjo atmosfero Sonca je običajno mogoče videti le med popolnim sončnim mrkom.

Marca sta satelita programa Proba-3 poletela v natančni formaciji. Medtem ko je eden od satelitov blokiral sončno svetlobo, je na drugega satelita, ki je bil oddaljen 150 metrov, padla približno 8 cm široka senca. Ta je imel teleskop s 5 cm odprtino, nameščen v središču sence. Cilj te dveletne misije je izvedeti več o koronarnih izbruhih mase in sončnih nevihtah, ki lahko vplivajo na satelite in komunikacije na Zemlji.

Izziv vesoljskega vremena

V zadnjih letih je tema vesoljskega vremena vse bolj pomembna. Pojavi, kot so koronalni izbruhi mase (CME), so sestavljeni iz elektronov, protonov in jeder težkih elementov in ne morejo samo proizvesti naravne svetlobe, kot je severni sij (Aurora borealis), ampak tudi ogrožajo ljudi in tehnologijo. "To so vizualno lepe strani vesoljskega vremena," pravi fizik Stefan Kraft Poročilo ESA. Vendar lahko CME povzroči tudi veliko škodo na infrastrukturi in komunikacijskih sistemih.

Richard Christopher Carrington je že leta 1859 opazoval prvi večji sončni dogodek, ki se je v zgodovino zapisal kot Carringtonov dogodek. Ta dogodek je povzročil velike motnje na električnih vodih in telegrafih. Škoda, ki bi jo podobni dogodki lahko povzročili danes, je nepredstavljiva. Leta 1989 je v Quebecu zmanjkalo elektrike, leta 2003 pa je prišlo do motenj v nemškem sistemu GPS.

Načrti ESA

Evropska vesoljska agencija (ESA) namerava optimizirati napovedi vesoljskih vremenskih dogodkov, da bi zmanjšala takšno škodo v prihodnosti. Program vesoljskega nadzora (SSA) s proračunom v višini več kot 30 milijonov evrov do leta 2020 želi zagotoviti nekajdnevno vnaprejšnje opozorilno obdobje. Za nadaljevanje tega cilja ESA od leta 2009 dela na celovitem sistemu za vesoljsko vreme, ki povezuje strokovne centre v Evropi.

Drug pomemben korak bo misija Vigil, ki bo postavila nov satelit na Lagrangeovo točko L5. Od tam bodo znanstveniki lahko opazovali sončno aktivnost na način, ki bo omogočal napovedi do štiri do pet dni vnaprej. Na ta način bi lahko astronavte na ISS pravočasno opozorili na sončne eksplozije in tako bolje zaščitili.

Ta razvoj jasno kaže, kako pomembne so raziskave vesoljskega vremena. Misija Proba-3 bi lahko bila ključ do globljega razumevanja sonca in njegovega vpliva na nas ter upajmo, da bo pomagala bolje zaščititi tehnologijo, ki določa naše vsakdanje življenje.