Val bolezni zajame podjetja: spoštovanje lahko reši!

Val bolezni zajame podjetja: spoštovanje lahko reši!

V Nemčiji so se razmere v zvezi z duševnim zdravjem na delovnem mestu v zadnjih letih močno spremenile. Zakonsko obvezne zdravstvene zavarovalnice so leta 2023 poročale o približno 800 milijonih dni odsotnosti, kar je povzročilo ogromne gospodarske izgube v višini več kot 130 milijard evrov. Vedno več ljudi trpi za duševnimi boleznimi, kot sta izgorelost in depresija, kar je izziv ne le za prizadete same, temveč tudi za podjetja, ki trpijo zaradi te »začarane spirale«. Tako profesor Volker Nürnberg opisuje interakcije med upadanjem števila zaposlenih in naraščajočim številom nadur, kar na koncu tudi spodbuja bolezni. S tem je konkurenčnost podjetij na preizkušnji, saj vsak dan izpada v povprečju stane 400 evrov, kar nanese skupno najmanj 250 milijard evrov izgube na leto, kot Creditreform poroča.

Težave niso nove, vendar so se zaradi pandemije COVID-19 in izzivov, ki jih prinaša, še poslabšale. Študija zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) kaže, da lahko duševne bolezni znatno zmanjšajo sodelovanje v poklicnem življenju, kar negativno vpliva na produktivnost. Raziskovalna študija poudarja, da je treba osredotočiti perspektivo zaposlenih, da bi razumeli povezave med kakovostjo dela in ekonomskim uspehom.

Zdravo vodenje kot rešitev

Ključni vidik, izpostavljen v trenutni razpravi, je potreba po zdravem vodstvu. Caroline von Kretschmann poudarja, da so visoke stopnje bolezni pogosto simptom strukturnih težav in da avtoritarni stili vodenja povečujejo absentizem. Po drugi strani pa lahko zadružno vodenje, ki se osredotoča na spoštovanje in čustveno inteligenco, spodbuja zdravje zaposlenih. Poročilo o odsotnosti z dela za leto 2024 AOK že kaže, da se morajo podjetja, ki vzpostavijo močno čustveno vez s svojimi člani, manj boriti z visokimi stopnjami bolniške odsotnosti. To pojasnjuje, da korporativna kultura, ki ceni spoštovanje, ne more koristiti le ljudem, ampak tudi podjetju samemu.

Primer inovativnih pristopov v tej smeri je start-up Bloom. Ponuja celovito rešitev za upravljanje preventive in zdravja, ki zaposlenim zagotavlja anonimen dostop do podpore in visoko stopnjo zaščite podatkov. Platformo že uporabljajo podjetja, kot je KMK Kinderzimmer, za spodbujanje duševnega zdravja svojih zaposlenih. Poleg tega se evropsko sodišče zanaša na prilagodljive odmore in eksperimentira z uvedbo štiridnevnega tedna, da bi povečalo dobro počutje zaposlenih.

Pomembna priporočila WHO

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima tudi osrednjo vlogo na mednarodnem področju duševnega zdravja. Njihove smernice, objavljene septembra 2022, poudarjajo potrebo po organizacijskem delovanju in usposabljanju vodenja. Ta priporočila so namenjena spodbujanju duševnega zdravja na delovnem mestu in podpirajo razvoj strategije na nacionalni ravni in ravni podjetja. WHO kaže, da več kot 15 odstotkov delovno sposobnih odraslih trpi za duševno boleznijo, ki ima daljnosežne posledice za njihovo delovno sposobnost.

Če povzamemo, skrajni čas je, da se z izzivi duševnega zdravja spopademo z jasnim načrtom. Prilagodljivost, hvaležnost in slogi vodenja, ki spodbujajo zdravje, so ključ do bolj zdrave prihodnosti za vse vpletene. Ker, kot je navedeno v poročilu Creditreform, vrednotenje zaposlenih ni le moralna obveznost, ampak tudi gospodarska nujnost. Le tako lahko podjetja preživijo na spreminjajočem se trgu in hkrati skrbijo za dobro počutje zaposlenih.