Človečnost in minljivost: komemoracija ob dnevu spomina

Človečnost in minljivost: komemoracija ob dnevu spomina

16. novembra 2025 je bila praznična zadušnica v cerkvi sv. V središču dogodka je bilo globoko vprašanje »Kaj je človek?", ki je obravnavan v 8. psalmu. Liturgija je obravnavala minljivost in ranljivost ljudi - vidike, ki postanejo še posebej jasni v teh ganljivih časih. Udeležencem je bilo jasno pokazano, da ljudje niso le začetniki sporov, ampak imajo tudi sposobnost delovati kot luč za svet in ustvarjati mir. Citat iz Svetega pisma navdušujoče povzema to dilemo: "Kot roža, človek cveti in je odrezan. Beži kot senca in ne ostane tukaj.“

Tradicionalno na ta dan poteka polaganje vencev k vojnim spomenikom. To se naredi v spomin na žrtve vojne in nasilja ter poudarja dragocene lekcije človečnosti. Bogoslužje je vodila diakonica Theresa Kosog, pridigo pa je imel župnik Jean-Pierre Barraud. Liturgijo je spremljal Christl Mayr, ki je bral svetopisemska besedila. Glasbena spremljava Salvatoreja La Ferrere je poskrbela za objokovanje in odhod, mezzosopranistka Anne M. Stephany pa je dogajanje čustveno obogatila. Glasbeno doživetje je zaokrožila Tanja Schmid na orglah.

Človečnost v družbi

Človeštvo igra osrednjo vlogo v današnji družbi, še posebej v načinu interakcije s soljudmi in svetom. Kot poudarja Cambridge Dictionary, je skrb za begunce ter zagotavljanje enakosti in dostopa do javnih storitev za vse ljudi imperativ človeštva. Človečnost ne pomeni le sočutja, ampak tudi odgovornost in delovanje.

Vrednote človečnosti, zlasti spoštovanje človekovih pravic in spodbujanje kohezije, so bistvenega pomena za dobrobit naših skupnosti. Helmut Plessner, nemški filozof, je nekoč poudarjal pomen človečnosti, ko je poudaril, da je osnova za sožitje v demokraciji. Spodbujati človečnost v svojih dejanjih in ne zapadati v nečlovečnost je nenehen izziv.

Izobraževanje in človekove pravice

Drug pomemben vidik je izobraževalni sektor. V skladu z vnosom Wikipedije o človeštvu so šole dolžne izobraževati o vrednotah človečnosti. Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 potrjuje potrebo po zagotavljanju dostojanstva in pravic vsakega človeka. To kaže, kako pomembno je spodbujati in ohranjati kulturo človečnosti v naši družbi.

V teh nestanovitnih časih so pogosto majhne poteze človeštva tiste, ki naredijo razliko. Imejmo vsi dobro žilico za to, da človečnost ne ostane le prazna fraza v vsakdanjem življenju, ampak da jo aktivno živimo. Ker na koncu dneva ima vsak od nas sposobnost, da prinaša svetlobo v svet in prispeva k miru.