DGB opozarja: Odžiranje 8-urnega delovnika ogroža delavske pravice!

DGB opozarja: Odžiranje 8-urnega delovnika ogroža delavske pravice!

V sedanji gospodarski krizi je tema pravic zaposlenih še posebej burna. Okrožni predsednik DGB Werner Gloning je na poletnem srečanju sindikatov DGB v okrožju komentiral tekoče spremembe delovne zakonodaje in jasno povedal, da pravic zaposlenih ne bi smeli jemati zlahka. "Z zaskrbljenostjo opazujemo poskuse, da bi zakon o delovnem času znova omilili," je dejal Gloning. Ti pomisleki so še posebej pomembni, ker se v Nemčiji letno opravi več kot milijarda nadur, od katerih jih več kot polovica ostane neplačanih, kot je mogoče prebrati na schwaben.dgb.de/presse/++co++54afd982-478e-11f0-b860-07b42be05a84).

Ponavljajo se prizadevanja za dvig zgornje meje dnevnega delovnega časa na največ 13 ur. Okrožni izvršni direktor DGB in sindikati odločno zavračajo to erozijo zakona o delovnem času. "Daljši delovni čas ne vodi samo v zdravstvene težave, ampak tudi otežuje usklajevanje dela in družine," poudarja namestnica okrožnega predsednika DGB Gabriele Brenner. Presenetilo jo je tudi dogajanje v SPD, predvsem koalicijska pogodba, ki kaže podobne tendence.

Zaščita delavcev

V Nemčiji zakon o delovnem času (ArbZG) ne ureja le najdaljšega delovnega časa, temveč tudi obvezne počitke za zaposlene. Cilj je zaščititi zdravje in varnost zaposlenih. Kljub temu se veliko zaposlenih pritožuje nad neplačanimi nadurami in stalno dosegljivostjo v prostem času. Glede na indeks DGB veliko zaposlenih trpi zaradi netipičnih delovnih situacij, ki negativno vplivajo na njihovo zdravje, poroča [dgb.de.

Primer nadlegovanja je delo ob večerih (26 %) in ob koncih tedna (25 %). Poleg tega veliko zaposlenih prizadene povečanje delovnih nalog, ki jih dojemajo kot stresne. Zakonsko zahtevan minimalni čas počitka 11 ur se pogosto ne upošteva, kar lahko privede do psihosomatskih težav. »Tu so potrebne jasne omejitve dnevnega delovnega časa,« pravi Gloning in poudarja pomen zanesljivega delovnega časa za ljudi z družinskimi obveznostmi.

Zahteve sindikatov

V zvezi s tem sindikati pozivajo k konkretnim ukrepom: jasni ureditvi dnevnega delovnega časa, zanesljivim počitkom in resničnemu soodločanju pri organizaciji delovnega časa. Delavci s krajšim delovnim časom, pogosto ženske, morajo imeti možnost, da po potrebi podaljšajo svoj delovni čas, ne da bi bili prikrajšani. Takšne zahteve niso le socialno pravične, temveč jih zajema tudi evropska direktiva o delovnem času, ki določa najdaljši delovni čas 48 ur na teden in vključuje pravico do odmora po šestih urah in štirih tednih plačanega dopusta, kot je navedeno na verdi.de.

Nazadnje člani okrožnega izvršnega odbora DGB pozivajo SPD, naj zavzame odločno stališče proti sedanjim predlogom reforme, ki postavljajo pod vprašaj zaščito pred odpuščanjem starejših zaposlenih. »Pravična in družbeno sprejemljiva organizacija delovnega časa je nujna za zdravo in produktivno družbo,« je končno sporočilo Gloninga in Brennerja.