Opozori DGB: Obnova 8-urnega dne v nevarnosti pravic zaposlenih!

DGB-Kreisvorsitzender Gloning äußert sich zur Wirtschaftskrise und fordert den Schutz von Arbeitnehmerrechten in Günzburg.
Predsednik okrožja DGB Gloning komentira gospodarsko krizo in zahteva zaščito pravic zaposlenih v Günzburgu. (Symbolbild/MW)

Opozori DGB: Obnova 8-urnega dne v nevarnosti pravic zaposlenih!

Günzburg, Deutschland - V trenutni gospodarski krizi je tema pravic zaposlenih še posebej vroča. Predsednik okrožja DGB Werner Gloning je na poletnem srečanju sindikatov DGB v okrožju komentiral o nadaljnjih spremembah delovnega prava in jasno povedal, da pravic zaposlenih ne bi smeli jemati rahlo. "Skrbi nas zaskrbljenost, kako se ponovno poskusi razrahljati zakon o delovnem času," je dejal Gloning. Ti pomisleki so še posebej pomembni, ker v Nemčiji vsako leto dela več kot milijardo nadur, od tega več kot polovica ostane neplačana, kot je razvidno iz [schwaben.dgb.de] (https://schwaben.dgb.de/presse/+co+54AFD982-11f0--B860-07B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42B42be

Vedno znova se trudijo, da bi zgornjo mejo dnevnega delovnega časa dvignili do 13 ur. Okrožni odbor in sindikati DGB odločajo o tem votlini zakona o delovnem času. "Daljši delovni čas ne vodi le do zdravstvenih težav, ampak tudi otežuje združljivost dela in družine," poudarja namestnik predsednika okrožja DGB Gabriele Brenner. Nenavadno je bilo tudi glede razvoja v SPD, zlasti s koalicijskim sporazumom, ki ima podobne težnje.

Zaščita zaposlenih

Zakon o delovnem času (ArbzG) v Nemčiji ne ureja le največjega delovnega časa, ampak tudi obvezna obdobja počitka za zaposlene. Cilj je zaščititi zdravje in varnost zaposlenih. Kljub temu se mnogi zaposleni pritožujejo nad neplačanimi nadure in stalno dostopnostjo v prostem času. Po indeksu DGB mnogi zaposleni trpijo zaradi netipičnih delovnih situacij, ki negativno vplivajo na njihovo zdravje, kot DGB.DE.

Primer nadlegovanja je delo zvečer (26%) in ob vikendih (25%). Poleg tega na veliko zaposlenih vpliva stiskanje njihovih delovnih nalog, ki jih dojemajo kot stresno. Pravno predpisano minimalno obdobje počitka 11 ur pogosto ni opaziti, kar lahko privede do psihosomatskih simptomov. "Tu obstajajo jasne omejitve za vsakodnevni delovni čas," pravi Gloning in navaja pomen zanesljivega delovnega časa za ljudi z družinskimi obveznostmi.

Zahteve sindikatov

V tem okviru sindikati pozivajo k konkretnim ukrepom: jasni predpisi za vsakodnevni delovni čas, zanesljiva obdobja počitka in realno sodelovanje v delovnem času. Zaposleni, ki jih je treba s krajšim časom, pogosto ženske, imeti možnost, da povečajo svoj delovni čas, kot je potrebno, ne da bi bili prikrajšani. Takšne zahteve niso samo družbeno pravične, ampak jih pokriva tudi evropska direktiva delovnega časa, ki določa 48 ur največjega delovnega časa na teden in ki vsebuje pravico do odmorov po šestih urah in štirih tednih počitnic, kot na Verdi.de.

Končno se člani okrožnega odbora DGB na SPD pritožijo, da se postavijo proti sedanjem predloge reform, ki dvomijo o zaščiciji pred odpuščanjem za starejše delavce. "Pošteno in socialno prijazno oblikovanje delovnega časa je bistvenega pomena za zdravo in produktivno družbo," pravi končno sporočilo Gloning in Brenner.

Details
OrtGünzburg, Deutschland
Quellen