Suche
Mein Konto
Pokojninski goljuf na sodišču: Objave na Facebooku sprožile kazenski postopek!
V Aschaffenburgu sodijo 73-letni ženski zaradi spodbujanja sovraštva na Facebooku. Sledijo se sovražne objave in diskriminatorni komentarji.
Pokojninski goljuf na sodišču: Objave na Facebooku sprožile kazenski postopek!
Trenutno sojenje v Aschaffenburgu povzroča razburjenje, ki se osredotoča na 73-letnega upokojenca. Ženski, znani kot Ingrid B., sodijo zaradi domnevnega hujskanja na družbenih medijih. Po navedbah državnega tožilstva njene umazane objave na facebooku natančno preučujejo. Tako je na primer objavila sliko avtobusa, namenjenega v Auschwitz, s komentarjem: "Nova avtobusna linija za begunce." Takšne drastične izjave so vznemirile pravosodje in naletele na širok odmev v javnosti. Primavera24 poroča, da ta primer na zanimiv način osvetljuje meje svobode izražanja.
Toda kaj točno je upor? Po zakonski definiciji spodbuja sovraštvo ali nasilje do določenih skupin, kot so manjšine ali etnične skupine. Kontroverzne izjave lahko ne samo šokirajo, ampak so lahko tudi kaznive. Pravni okvir postaja nepogrešljiv predvsem na družbenih omrežjih, kjer sta anonimnost in algoritemsko spodbujano širjenje sovražnega govora še posebej izrazita. Oddelek 130 kazenskega zakonika torej prepoveduje pozivanje k sovraštvu ali nasilju ter preganja tudi zanikanje ali trivializacijo zgodovinskih dogodkov, kot je holokavst. Oddaja Lawyer.de poudarja, da ima svoboda izražanja svoje meje, zlasti ko gre za neresnične izjave o dejstvih.
Obtožbe podrobno
Primer Ingrid B. sproža resne obtožbe. Ne le slika avtobusa, tudi fotografija dveh vojakov s strojnico, pod katero je objavila stavek »Najhitrejši azilni postopek«, je povzročila ogorčenje. Sliko trafopostaje je opisala tudi kot »plezalni park za migrante«. Takšne izjave bi jo lahko spravile v sivo cono uporništva, ki je po mnenju strokovnjakov jasno definirana. Peter pojasnjuje dr da so kazniva dejanja tudi napadi na človeško dostojanstvo z žalitvami in obrekovanjem, zlasti tistih, ki izstopajo zaradi svojih političnih ali ideoloških prepričanj ali družbenih okoliščin.
Državno tožilstvo ima nalogo, da izjave pravno opredeli in preveri, ali dejansko pomenijo kaznivo dejanje hujskanja. Končno odločitev sprejme okrožni sodnik v Aschaffenburgu, ki mora upoštevati pravni okvir in družbeni kontekst. Vedeti je treba, da internet ni pravna praznina in psevdonimi ne nudijo nobene zaščite pred kazenskimi posledicami. Digitalne sledi, kot je naslov IP, lahko vodijo do identifikacije. Prihajajoči sodni dnevi bodo osvetlili, kako resno sodstvo gleda na omejitve svobode izražanja in kako se bo lotilo tovrstnih primerov.