Napad z zračno puško v Dillingenu: Islamistični klepeti v fokusu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

V kraju Dillingen an der Donau je 22-letnik z zračno puško streljal na avtomobile. Sumijo ga, da je radikaliziran.

In Dillingen an der Donau schoss ein 22-Jähriger mit einem Luftgewehr auf Autos. Er steht im Verdacht, radicalisiert zu sein.
V kraju Dillingen an der Donau je 22-letnik z zračno puško streljal na avtomobile. Sumijo ga, da je radikaliziran.

Napad z zračno puško v Dillingenu: Islamistični klepeti v fokusu!

V mestu Dillingen an der Donau je incident povzročil razburjenje, ki je v središču pozornosti postavilo nevarnosti radikalizacije in nasilnih fantazij, ki se delijo na spletu. 22-letnik je osumljen, da je z zračno puško streljal na mimo vozeče avtomobile. Ta incident odpira vprašanja o vlogi družbenih medijev in ekstremističnih klepetov, v katerih so se širile nasilne fantazije proti določenim skupinam, zlasti Judom in Kurdom. Glasno BR.de Obtoženi je bil aktiven v islamistični klepetalnici, ki je obstajala le nekaj mesecev in je vključevala člane, rojene med letoma 2001 in 2004.

Po poročanju naj bi osumljenec izrazil željo, da bi postal aktiven v resničnem svetu. To kaže, kako globoko lahko digitalna radikalizacija prodre v življenja mladih, zlasti prek komunikacijskih kanalov, kot so družbeni mediji. Državno tožilstvo v Münchnu je že izjavilo, da moškega uvršča med simpatizerje teroristične organizacije IS. To je zaskrbljujoče, saj skrajneži pogosto uporabljajo internet za promocijo svojih ideologij in pridobivanje novih privržencev, piše v poročilu Zvezna agencija za državljansko izobraževanje je dokumentiran.

Nevarnost spletne radikalizacije

Eden od vidikov, ki je vse bolj kritiziran, je vloga družbenih medijev kot katalizatorja procesov radikalizacije. Sovražna sporočila in ekstremistične vsebine se pogosto širijo prek platform, ki so posebej namenjene mlajšim uporabnikom. Po študiji avtorja ISD Kar zadeva sovražni govor in radikalizacijo, so digitalni komunikacijski kanali ključni za širjenje tovrstnih nevarnih ideologij. Glede na to študijo uporabniki pogosto uporabljajo ekstremistične vsebine, ne da bi dvomili o motivaciji tistih, ki jih širijo.

Osumljenec v Dillingenu kaže vzporednice s temi pojavi. Že med šolanjem je bil opažen, saj se je zaradi svoje vere izogibal stikom z nekaterimi učitelji. Takrat ga učitelji in stroka niso imeli za radikalnega, po končani srednji šoli pa se je njegovo vedenje drastično spremenilo. Septembra naj bi z zračno puško 22-krat streljal na vozila z namenom, da bi zadel "nevernike". K sreči materialne škode ni bilo.

Napetost med svobodo izražanja in radikalizacijo

Razprava o radikalizaciji je pogosto prežeta z vprašanjem, v kolikšni meri so potrebni posegi, ne da bi bila ogrožena svoboda izražanja. Eden od vidikov, ki ga poudarjajo strokovnjaki, kot je Thomas Mücke iz mreže za preprečevanje nasilja, je nevarnost prenagljenih zaključkov. Verska prepričanja niso samodejno pokazatelj radikalizacije. Kljub temu je izziv najti pravo pot do domnevnih sumov, saj imajo strokovnjaki pogosto le omejen vpogled v življenja mladih.

Izobraževanje in razumevanje dinamike, ki stoji za procesi radikalizacije, sta bolj pomembna kot kadar koli prej. Strokovnjak za terorizem Hans-Jakob Schindler poziva k tesnejšemu sodelovanju med družbenimi mediji in oblastmi, da bi prepoznali znake radikalizacije v zgodnji fazi in se jim zoperstavili.

Pravosodje v trenutnih razmerah polaga karte na mizo: zdaj je treba razčistiti, ali je obtoženi ravnal iz ideoloških prepričanj. Domneva nedolžnosti velja, dokler se zadeva dokončno ne razjasni. Obtoženčevi starši za zdaj niso želeli komentirati, odvetnik pa ni bil dosegljiv. Družba lahko na primer še vedno gleda kot na povod za izobraževanje o izzivih digitalne komunikacije in radikalizacije ter za razvoj rešitev.