Praznično odprtje samostanske cerkve sv. Pija X. – verski dragulj!

Praznično odprtje samostanske cerkve sv. Pija X. – verski dragulj!

Samostanska cerkev sv. Pija X. v Neustiftu je nedvomno srce skupnosti. Temeljni kamen je bil položen leta 1954, slavnostna otvoritev pa le dve leti kasneje, leta 1956. Od takrat cerkev sije v prvotnem stanju, s prezidavami le v letih 1999/2000. Posebej pade v oči impozanten tabernakelj, ki je oblikovan v obliki okroglega diska in tako simbolizira evharistijo. Ta osrednja točka v notranjosti cerkve magnetično privlači vernike in jih vabi k bogoslužju v tišini.

Toda zakaj je ta tabernakelj tako poseben? To ni le preprosto svetišče; zgornja površina je okrašena z umetniškimi klasji, ki simbolizirajo kruh. Velik originalen vitraž za tabernakljem krepi simboliko evharistije. Tukaj na levi strani so klasje, ki predstavljajo kruh, desna stran pa je okrašena z grozdjem, simbolom vina. Predvsem pa sonce, ki predstavlja Kristusa, sije kot sonce življenja in luč v temi. Poleg tega drugi simboli, kot so pelikan, jagnje in bronasta kača, razširijo to osupljivo predstavitev.

Evharistično češčenje: globoko zakoreninjen običaj

Bistveni del verujoče skupnosti je evharistično češčenje. Ta oblika molitve v Rimskokatoliški cerkvi se osredotoča na Najsvetejši zakrament, posvečeno hostijo, ki se slovesno daruje med sveto mašo. Vrhunec te pobožnosti je zakramentalni blagoslov in izpostavitev hostije, pri kateri duhovnik, diakon ali akolit postavi hostijo v monštranco ali ciborij in jo da na voljo za čaščenje na dvignjenem mestu, pogosto na oltarju. Verniki častijo Najsvetejše z molitvami in tiho pobožnostjo – ganljiva praksa, ki se nadaljuje že stoletja.

Posebna oblika tega bogoslužja je štirideseturna molitev, v kateri je v 40 urah izpostavljeno Najsvetejše. A h krepitvi vere pomagajo tudi nočne bogoslužne ure, ki jih pogosto izvajajo v samostanih. Ta oblika bogoslužja je postala priljubljena v obdobju baroka in je od takrat našla mesto v izročilu mnogih skupnosti.

Simbolika in pomen

Povezava med evharističnim češčenjem in sveto mašo je posebej poudarjena v II. Najsvetejšega ni dovoljeno izpostaviti samo z namenom blagoslova, med izpostavitvijo pa v istem prostoru ne sme biti sveta maša. Ta pravila kažejo na resnost in spoštovanje, ki se daje evharističnemu češčenju. Tudi papež Janez Pavel II. je leto 2005 razglasil za leto evharistije, s čimer se je po vsem svetu ozaveščalo o tej obliki bogoslužja.

Samostanska cerkev sv. Pija Bistum Passau in Wikipedia ponujata globlji vpogled v zgodovino in pomen evharistije in vas vabi, da si pobližje ogledate to osrednjo vsebino vere.