Hannawald opozarja: Tako menedžerji varujejo duševno zdravje!

Hannawald opozarja: Tako menedžerji varujejo duševno zdravje!

Legenda smučarskih skokov Sven Hannawald je na poslovnem sprejemu IHK v Garmisch-Partenkirchnu 25. novembra 2025 odločno spregovoril o odgovornosti menedžerjev do duševnega zdravja. »Nekaj ​​je tam,« bi lahko rekli, kajti v času vse večjega pritiska na uspešnost in hitro spreminjajočega se sveta dela je duševno zdravje zaposlenih bolj pomembno kot kdaj koli prej. Hannawald, ki se je tudi sam več let boril s posledicami izgorelosti, je predstavil svojo impresivno zgodbo in pojasnil, kako se lahko menedžerji temu učinkovito zoperstavijo. Glasno Merkur poudarja izjemen pomen postavljanja meja, da bi se učinkovito izognili izgorelosti.

Hannawald je poročal o svojem tesnem urniku tekmovalnega športnika, kar ga je na koncu pripeljalo na rob propada. "Skakal sem 24/7," je pojasnil. Pritisk, da moramo nenehno narediti več, se lahko poveča do kritične točke, ko trpi duševno zdravje. Po času, ki ga je preživel v bolnišnici, mu je bilo jasno, da se ne more kar tako vrniti v staro rutino. Danes si zavestno vzame čas in posluša signale svojega telesa. Nasvet, ki ga daje tudi menedžerjem: “Blokirajte fiksne time-oute v svoj koledar in jih branite!”

Duševno zdravje na delovnem mestu

Delo ni le sredstvo za dosego cilja, ampak tudi osrednji gradnik psihičnega blagostanja. AOK poudarja, da idealno strukturirano delo organizira dnevno rutino, ustvarja pomen in spodbuja socialne stike. To je še posebej pomembno danes, ko hitre tehnološke spremembe in zgoščeni procesi krojijo vsakodnevno delo. Pandemija je to dogajanje še pospešila, kar negativno vpliva na duševno zdravje zaposlenih. Povezana vprašanja o zmanjševanju psihološkega stresa in spodbujanju dobrega počutja v podjetjih so v središču razprav, ki jih sproža tudi Hannawald. Zanj je še posebej pomembno javno ukvarjanje z duševnimi boleznimi, zato kot ambasador AOK deli svoje osebne izkušnje in ocene svoje športne kariere.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že septembra 2022 objavila smernice, ki vsebujejo priporočila za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu. Glede na povzetek smernice, ki ga je v nemščino prevedla Univerza za stalno izobraževanje Krems, so duševne bolezni zelo razširjene: ocenjuje se, da je prizadetih več kot 15 % delovno sposobnih odraslih. Takšne bolezni lahko poslabšajo poklicno sodelovanje, kar na koncu ogrozi tudi produktivnost in ohranjanje zaposlitve. Za podjetja, ki skrbijo za duševno zdravje svojih zaposlenih, so poleg socialnih koristi tudi ekonomske. Hkrati se spodbuja tudi izmenjava med vodilnimi ljudmi in zaposlenimi, da bi našli skupne točke, kako se soočiti s temi izzivi.

• Organisatorische Maßnahmen zur Reduzierung emotionalen Stresses
• Schulungen für Führungskräfte zur Unterstützung der psychischen Gesundheit
• Schulungen für Arbeitnehmer zur Förderung psychischer Gesundheitskompetenz
• Einzelmaßnahmen zur Verbesserung der Stressbewältigung
• Strategien zur beruflichen Eingliederung für Menschen mit schweren psychischen Erkrankungen

Hannawald jasno pove: uspešnost je pomembna, vendar ne za vsako ceno. Tudi perfekcionisti se morajo vsake toliko časa naučiti sedeti in si napolniti baterije. Športnik vleče vzporednice med svojo kariero in nasledstvom podjetja, saj je tudi tu ključna dobro načrtovana primopredaja. V času, ko sta socialna povezanost in sodelovanje tako ključnega pomena, mora biti dobro počutje zaposlenih v središču pozornosti – ne le kot idealno stanje, temveč kot trajnostna strategija. AOK vidi to kot temelj zdravja podjetja.

Glede na te vpoglede bo zanimivo videti, kako bodo podjetja upoštevala ta nasvet in se soočila z izzivi sodobnega delovnega sveta. Cilj skupnih prizadevanj je jasen: zdravo, produktivno delovno okolje za vse.